Zgodovina delovanja obrtne delavnice Vidmar 49

Začetek obrtne delavnice sega daleč v mladost Vidmar Andreja, kateri je svoj talent in ročno spretnost odkrival in se izobraževal na šoli za oblikovanje med takrat najboljšimi mojstri ročne spretnosti. Med šolanjem sem je najbolj posvetil oblikovanju medenine ter bakra, na oddelku za tekstilno oblikovanje pa vsem načinom ter tehnikam okrasnega vezenja.

Znanja, ki jih je pridobil, je nato več let uspešno izkazoval v različnih delavnicah.

Po večletnih izkušnjah na področju vezilskega in kovinopasarskega delovanja se je Vidmar Andrej v letu 1979 odločil odpreti svojo obrtno delavnico za izdelovanje praporov in zastav.

Uspešno delovanje delavnice poroča tudi članek v Dnevniku iz leta 1980.

O delovanju obrtne delavnice poročajo različni mediji

Lepo izvezeni prapori s kovinopasarsko opremo so spremljevalci javnih prireditev skozi čas.

Ob osamosvojitvi Slovenije so bili v naši delavnici narejeni za slovensko vojsko prvi prapori teritorialne obrambe RS, katerih idejni avtor je major Janez Švajncer.

Prapora sta bila 2. junija 1991 slavnostno razvita na Igu in v Pekrah.Ob dnevu teritorialne obrambe Slovenije je takratni član predsedstva g. I. Oman v Cerkljah izročil bojne prapore poveljnikom TO sedmih pokrajin in specialne brigade.

V naši delavnici Vam tudi nudimo obnovo, popravilo in restavriranje starih praporov in cerkvenih vezenin (vezenih in kovinskih delov), torej izdelkov, ki imajo umetniško in kulturno vrednost.



Prvi prapor ljubljanskih gasilcev iz leta 1870 – 1930, ki ga hranijo v ljubljanskem muzeju

Na podlagi dolgoletnih izkušenj in uspehov na področju ročnega vezenja nam je bilo s strani naročnika zaupana izdelava zelo zahtevnega duplikata prvega prapora ljubljanskih gasilcev iz leta 1930.

Prapor je v vseh dimenzijah popolnoma identičen staremu praporu.

V celoti je izdelan ročno, z zlatimi nitmi v tehniki verižnega vboda.

Izdelovalec replike prvega prapora ljubljanskih gasilcev gospod Vidmar Andrej ob slovesnem razvitju.

Novi duplikat starega prapora je leta 2005 v Hannovru na mednarodnem sejmu varovanja spremljal ljubljanske gasilce in jim bil v velik ponos.

V reviji Gasilec poročajo o pomembnosti gasilstva na slovenskih tleh.

Od vsega začetka delovanja pa do danes smo ostali zvesti pravemu umetniškemu načinu vezenjav- verižnemu vbodu ter uporabi svilnatih niti , s katerimi dosežemo, da so prehodi med barvami mehki, ter da ostane tkanina mehka in se ne guba.

Novejše tehnike vezenja pa nam omogočajo vezenje detajlov ter reliefnost vezenja, s katerim dosežemo, da podoba na vezenem praporu zaživi.